Na obisku pri prvošolčkih v prijetni dekanski osnovni šoli, je bilo zares nadvse zabavno, poučno ter veselo. Otroci so  mene, kot prostovoljko RK ter Tjašo, zaposleno v OZRK-ju, nestrpno pričakovali in naju pozdravili s pesmijo in veselim smehljajem.

Nadvse vzpodbudno je bilo, da so se spomnili  obiska iz vrtca, da so marsikaj vedeli o Rdečem križu in da so se veselili ogleda Prostovoljčka Rdečega križa, ki se jim je vtisnil v spomin še iz vrtca. Prijetna sprememba je pripoved zgodbice o križem kapici in spreobrnjenem volku s pravimi lutkami, ki ne samo da popestrijo dogajanje, pač pa ga naredijo bolj verodostojnega in prepričljivega. Ob pesmi Ne zdi se mi prav pa so zaploskali in se objemali.

Otroci so hiteli risati Rdeči križ, z zanimanjem so opazovali zastavo Rdečega križa in  nama na koncu podarili svoje likovne izdelke. Prelepe in iskrene, kar  zmorejo le tako majhni otroci.

Odhajali sva ganjeni in prepričani, da sva zasejali iskrico dobrote in sočutja med malčki in  da se nam  bo marsikdo izmed njih nekoč pridružil kot prostovoljec RK, kot krvodajalec, bolničar, reševalec...