PRVI POSREDOVALCI – SRCE NAŠE OBALE
Ko pogum, znanje in skupnost odločajo o življenju in smrti

Predstavljajte si poletni dan na naši obali. Sonce, polne plaže, otroški smeh, šport, glasba, sproščen utrip življenja. In potem nenadoma – tišina. Nekdo ob vas pade na tla, ne diha, otrok se začne dušiti, turist doživi infarkt ali možgansko kap. V tistem trenutku se brezskrbno dopoldne spremeni v boj za preživetje.

Do prihoda nujne medicinske pomoči pogosto mine 10, 15 ali celo 20 minut. V najbolj oddaljenih krajih slovenske obale pa lahko reševalci potrebujejo 30 minut in več nujne vožnje. Za osebo, ki je prenehala dihati, pa so odločilne prve tri minute.

V tem času obstaja nekdo, ki lahko naredi največjo razliko. Ta nekdo nismo vedno zdravniki ali reševalci. Ta nekdo ste lahko vi – prvi posredovalec (PPO).

Upad zanimanja – nevaren trend

Na obali opažamo neprijeten pojav: zanimanje za tečaje prve pomoči in vključevanje v sistem prvih posredovalcev upada. Prevečkrat slišimo:

»Saj bodo reševalci prišli.«

»Ne želim delati napak.«

»Jaz se na to ne spoznam.«

A resničnost je jasna:

več kot 70 % srčnih zastojev se zgodi pred očmi laikov

zgodnje oživljanje lahko potroji preživetje

prve minute odločajo o izidu

Ni dovolj, da opazujemo. Nekdo mora ukrepati. In v veliki večini primerov je ta nekdo prav laik.

Slovenska elita – ki prihaja z naše obale

Delo in trud prvih posredovalcev na Obali nista ostala neopažena.

Ekipa prvih posredovalcev Območnega združenja Rdečega križa Koper je:

dve leti zapored (2023 in 2024) osvojila 1. mesto na državnem tekmovanju prvih posredovalcev Slovenije

premagala ekipe iz vseh koncev države

dokazala najvišjo stopnjo znanja, usposobljenosti in pripravljenosti

To je najvišje strokovno priznanje za prostovoljsko delo prve pomoči v Sloveniji in velik ponos našega okolja.

Rezultati v praksi – statistika preživetja na obali

Usposobljenost pa ni samo medalja. Odraža se na terenu.

Podatki zadnjih sezon kažejo:

bistveno več primerov uspešnega oživljanja z AED na obali

preživetje po srčnem zastoju je višje od slovenskega povprečja, kadar posreduje PPO

v primerih, kjer so prvi posredovalci začeli oživljanje pred prihodom NMP, je bila možnost preživetja večkratnik v primerjavi s primeri brez zgodnjega ukrepanja laikov

Vsak uspešen primer pomeni eno rešeno življenje. Eno družino, ki ni izgubila svojega člana. Enega človeka, ki je dobil drugo priložnost.

16-urni tečaj – znanje, ki rešuje življenja

Na Rdečem križu v Kopru, v sodelovanju z urgentnimi zdravniki in diplomiranimi zdravstveniki NMP, izvajamo celovit 16-urni tečaj prvih posredovalcev, razdeljen na dva dela:

1) Teoretični del
– prepoznavanje nujnih stanj
– srčni zastoj pri odraslih in otrocih
– tujki v dihalih, krvavitve, infarkt, možganska kap, anafilaksija
– pravilna aktivacija 112
– psihološka prva pomoč

2) Praktične delavnice z realističnimi scenariji

– prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj pri odraslih in otrocih
– oživljanje z AED
– ustavljanje krvavitev
– ukrepanje pri zadušitvah
– pravilna namestitev nezavestne osebe
– uporaba pripomočkov

Udeleženci delajo v simulacijah, ki posnemajo resnično dogajanje na plaži, doma ali na cesti – z glasovi, paniko in stresom.

Poseben poudarek namenjamo tudi psihološki podpori, saj miren in samozavesten posredovalec bistveno izboljša izid reševanja.

Evropsko priznanje znanja z Obale

Strokovnost prvih posredovalcev obale je prepoznana tudi širše – v zadnjem letu je dr. Matej Rubelli Furman na najpomembnejših evropskih kongresih predstavil dve odmevni študiji z našega območja, ki sta prejeli veliko pozornosti.

ERC – European Resuscitation Council Congress, Atene 2024
Pokazala je, da zgodnje ukrepanje laikov bistveno poveča preživetje.

EUSEM – European Emergency Medicine Congress, Dunaj 2025
Dokazala je, da psihološka podpora prvih posredovalcev izboljšuje izvedbo postopkov, zmanjšuje stres in vpliva na končni izid.

To pomeni:

znanje PPO Obala je prepoznano in priznano v Sloveniji in Evropi

naš model delovanja je strokovni primer dobre prakse

Zakaj je to pomembno za našo skupnost?

Slovenska obala je eno najzahtevnejših okolij za nudenje nujne medicinske pomoči v državi. Poleg razpršenosti naselij in turističnih točk se soočamo z izzivi, ki jih drugod po Sloveniji skorajda ni.

Specifične posebnosti vključujejo:

– razpršene lokacije naselij in turističnih površin
– ozke ulice v starih mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana, kjer reševalna vozila pogosto sploh ne morejo zapeljati
– zaprte peš cone in sezonske zapore cest
– gost poletni promet in zastoji na ključnih povezavah Ankaran–Koper–Izola–Portorož–Piran
– visoko število turistov in sezonsko več sto tisoč obiskovalcev
– oddaljene plaže, marine, kampi in kopališča, dostopna le peš ali po stopnicah
– množične prireditve (regate, festivali, koncerti, športni dogodki)

Poleg tega ima obala dve obmejni območji, ki prinašata dodatne izzive:

Sečovlje in Dragonja ob meji s Hrvaško

Lazaret in Debeli rtič ob meji z Italijo

Na teh območjih so pogoste:

– nesreče na izoliranih poteh
– prometne nesreče v tranzitu
– situacije, kjer najbližja pomoč prihaja iz druge države
– logistične omejitve zaradi mejnih režimov

Luka Koper – industrijsko žarišče tveganja

Kot največje pristanišče v državi in eno najpomembnejših v regiji predstavlja vir:

– hudih delovnih nesreč
– poškodb pri manipulaciji tovora in dvigal
– padcev z višine
– stisnitev in zmečkanin
– kemičnih izpostavitev
– prometnih nesreč znotraj pristanišča

Intervencije so pogosto logistično zahtevne, časovno kritične in nevarne.

Zaledje in kmetijske nesreče

V zaledju Ankarana, Kopra, Izole in Pirana poteka intenzivno delo v vinogradih, oljčnikih in na njivah, kjer prihaja do:

– poškodb s kmetijsko mehanizacijo
– padcev na strmih terasah
– električnih poškodb pri namakalnih sistemih
– toplotnih udarov
– hudih alergijskih reakcij

Dostop reševalcev je pogosto mogoč le peš ali s terenskimi vozili.

Vikendi – najtežji dnevi v letu

Obala pa ima še eno posebnost:

Kritičen porast dogodkov ob vikendih skozi celo leto zaradi:

– prihoda domačinov iz notranjosti
– športnih aktivnosti
– celoletnega turizma
– polnih plaž tudi izven sezone

so intervencije najpogosteje ravno ob petkih, sobotah in nedeljah.

Kaj to pomeni v praksi?

V takšnem okolju:

reševalci pogosto ne morejo pripeljati do bolnika/poškodovanca

dostop je možen le peš, z motorjem ali z opremo na nosilih

časi prihoda se podaljšajo tudi na 20–30 minut

In prav zato je na slovenski obali prvi posredovalec pogosto prvi in edini pri bolniku v odločilnih minutah

Njegovo znanje in pripravljenost sta neposredno povezana s preživetjem.

Prvi posredovalci so zato ključni člen verige preživetja.

Njihova prisotnost pomeni:

varnejše okolje za domačine in turiste

hitrejši odziv

večjo solidarnost in povezanost

večje zaupanje v lokalno skupnost

Moč, ki ostane s tabo:

»Ko sem prvič pomagal pri resnični situaciji, sem dojel, da moje znanje pomeni prihodnost nekoga drugega.«

To povedo skoraj vsi udeleženci.

Prvi posredovalci pridobijo:

– samozavest
– občutek kompetentnosti
– ponos
– sposobnost mirnega ukrepanja
– občutek pripadnosti

Znanje prve pomoči ni le koristno. Je življenjsko – za druge in za nas same.

Čas je za odločitev

Ne potrebujemo popolnih ljudi. Potrebujemo pogumne. Takšne, ki razumejo, da lahko ena odločitev spremeni življenje.

Če rešimo eno življenje, smo spremenili svet

Morda bo prav tvoje dejanje tisto, ki bo nekomu omogočilo, da se vrne domov, da objame svoje bližnje in da živi naprej.

To je moč prvih posredovalcev.
To je moč naše obale.
To je moč človeka.

Pridruži se. Nauči se. Ukrepaj. Reši življenje.

Matej Rubelli Furman, dr. med., spec. urg. med.
Strokovni vodja programa Prvih posredovalcev obale